... in bonbonček dobi ...

... Andreja! Očitno so ti vile pomagale, ker te je moj dragi izžrebal :)

Čestitke. Upam, da ti bo revija kaj prišla prav.
Prosim pošlji mi svoje podatke na cerkovnik.maja@gmail.com, da ti pošljem bonbonček.

bonbonček ob koncu leta

Bliža se konec leta in odločila sem se, da podarim en bonbonček.

Zaradi nesporazuma sta do mene prišli dve enaki reviji Papercraft Inspirations, zato bi z eno - tisto, ki je prispela decembra ;) - razveselila eno od ustvarjalk. Sicer gre za oktobrsko številko in je zraven le pol običajnega darilca, pa še to je božično obarvano, a vseeno verjamem, da si bo katera od vas želela tale moj bonbonček, ki prinaša zanimive ideje za čestitkanje. Kako je videti, si oglejte na fotografiji :).

Tiste, ki bi želele revijo, se do 30.12. ob 23.59 pofočkajte med komentarji, na zadnji dan tega leta pa bom žrebala. Lahko mi pa tudi prišepnete, kaj se naredi, da bo objava o bonbončku ostala na vrhu bloga tudi po objavi drugih prispevkov ;).

Smrečice - drugič

Še kar me držijo smrečice :) Tokrat sem se odločila za t.i. vintage, starinsko varianto.

Znova sem uporabila štanco, tokrat za bordure. In ker ima edina, ki jo imam, rožice na robu, sem pač vzela to, čeprav ni novoletna. Bordure sem nato osenčila z distress inki, jih sestavila v smrečice, okrasila s kamenčki in dodala pentljico na vrh. Prilepila na podlago - papir z notami je zastonj scrapbook papir z interneta, pikastega sem naštempljala sama. Tudi podlago osenčila z distressi, natio pa nanjo nalepila smrečico in vse skupaj na podlago iz eko kartona.

Kar zadovoljna :)





Še skupinska

Smrečice

Smrečice - novoletne ali ne -, so moj najljubši motiv za božično-novoletne voščilnice. Prvo letošnjo serijo tako sestavlja pet smrečkastih čestitk.


Vsaka smrečica je narejena iz 14 naštancanih in osenčenih srčkov, enega kvadratka in naštancane zvezdice, popackane z lepilom z bleščicami. Osnova za ptičke, ki so tudi domače izdelave, je naštancan krog. Sneg je natrgan bel papir, ozadje je embosirano s Fiskarsovimi ploščami, ker nimam hroščka ali podobnih zverinic.

Pa še ena od blizu.

Kot se najbrž že opazili, je vsaka čestitka pikico drugačna. To je moj način delanja serij :). Občudujem tiste ustvarjalke, ki lahko naredijo deset ali več enakih voščilnic, a meni to ne gre. Po drugi strani pa je serije hitreje delat, kot če je vsaka čestitka popolnoma drugačna. Zato jaz delam serije voščilnic, pri katerih je osnovni motiv enak, pikica na i je pa pri vsaki malo drugačna. Tokrat sem premikala ptičke, pa tudi vsaka ima malo drugačen "sneg" :)

otvoritev sezone

novoletnih čestitk

V primerjavi s prejšnjimi leti sem se letos izdelave novoletnih voščilnic lotila dokaj pozno, a pomoje bo še dovolj časa, da še pred božičnimi prazniki naredim vseh 40, kolikor jih rabim zase in naročila v žlahti.

Ker sem dobila lepe tridimenzionalne slikice ter flower soft kosmičke, sem morala nujno preizkusit, kako to gre. Všeč mi je ta videz, a mislim, da bom izrezovanje ostalih natisnjenih tridimenzionalnih sličic prepustila sestri, pa naj si ona letos naredi voščilnice v tem stilu.

Pa še slika od blizu, da se bolj vidita tridimenzionalni in "puhasti učinek

Voščilnice za dame

Ko sem na starni revije Papercraft inspirations videla digitalne predloge za ženske obleke, me je prijelo, da bi jih uporabila.

Nastale so tri različne "damske" čestitke, pri vsaki sem se poigrala s svojo tehniko

Pri prvi sem korzete "potiskala" z različnimi štampiljkami. Ker je srednji korzet pik, čestitko prijavljam na izziv pri Less is more, kjer tokrat želijo pikice (polka dots)
Koktajl obleko sem "sešila" s tehniko paper piecing in naštemljanimi pisanimi srčki, dodala sem rožico
Večerno obleko sem pobarvala z akvarelnimi barvicami, poštemljala s rožicami in dodala biserčke in rožico, da je bolj svečana :)

Še nekaj gnezdec

Že v prejšnji objavi sem obljubila, da pokažem še nekaj gnezdec. Tako jih je zabavno delati, da sem kar padla v perlice in žico :)

Gnezdece na verižici izpade prav elegantno (in precej bolj drago, kot je v resnici ;)). Priznam, gnezda so zdaj mji najljubši obeski.

Najprej je nastalo gnezdo s sivimi "jajci"
In zelo kmalu je dobilo rjavo in marelično setrico
Pa še gasilska fotka - malo nerealne barve, a vsaj ostra slika.

In potem, ko sem že pospravljala vse skupaj, se je žica kar sama ovila okoli roza-vijola perlic. Nastal je mini strok. Ali pa parček, kakor vam drago. Ta obesek je dokaj droben, a meni je všeč.
Seveda imajo zdaj že vsi zanke. Ko sem fotkala, se mi je tako mudilo ujeti dnevno svetlobo, da sem zanke za obesit dodala kasneje :)

Uhančki

Uhani so moj najljubši kos nakita. Brez njih praktično ne morem iz hiše. In ko je Mira na forumu Otok zakladov že kar nekaj časa nazaj razpisala swap oz. izmenjavo uhanov, se nisem mogla upreti. Prijavila sem se in izdelala dva para. Pravzaprav sem naredila tri pare, ker se je bilo tako težko odločit :). Tudi tehniko sem izbirala zeloo dolgo, naposled pa sem se odločila za žico in perlice. Na koncu se je sicer izkazalo, da je večina ustvarjalk razmišljala podobno in je bilo na "razstavi" na srečanju otočank v Dekanih pred skoraj mesecem dni (uf, a je res tako hitro minil en mesec?) kup uhanov iz žice in perlic...

Ker nisem vedela, kdo bo izžrebal moje uhančke, sem naredila bolj klasične. Dobila jih je an-ja.
Prvi so črno-sivi.

Drugi pa "gnezdeca" s perlicami; na fotografiji na enem uhanu štrli žica, a sem to kasneje popravila.
Tole so pa uhančki, ki so ostali doma
Jaz sem izžrebala dva para lepotcev, ki jih je naredila Jayne
Pridna mravljica mira pa je vsaki udeleženki swapa podarila en par. Odločila sem se za oranžne, ker nisem imela prav nobenih v tej barvi.
Te uhančke sem pa nažičkala včeraj med gledanjem televizije in so pravzaprav krivi, da sem se spomnila, da še nisem pokazala uhanov iz swapa
Tole ni uhan, temveč broška :). Naredila sem jo za srečanje v Dekanih, pravzaprav za mačka v žaklju, za katerega udeleženke srečanja izdelajo izdelek na določeno temo, tokrat je bila tema sončnice, dajo vse izdelke na kup in žrebajo...
V Dekanih je bilo sicer malo drugače, ker sva izdelke za mačka prinesli le jaz in Alenčica, tako da sva jih le izmenjali. Jaz sem tako dobila čudovito temno torbico s sončnico, ki pa je žal tako zaposlena kot torba za nakupe in prenašanje malice, da je nisem mogla poslikat :).

poslovilni izlet

Letos smo imeli tako čudovito indijansko poletje, da se je bilo treba v stilu posloviti od njega :). Jaz sem se predzadnji indijanskopoletni dan odpravila na izlet. Z rolerji po kolesarski poti od Mojstrane do Kranjske Gore in nazaj.

Pot se vije med drevesi ...
mimo možica z bučami ...

... ob njej so urejeni kotički za utrujene kolesarje in pohodnike ...
Čez največji most (malih je veliko, ampak ta je zelo poseben)
preko Save Dolinke, ki je tu boljkone potok in nič ne obeta, da bo samostojno pritekla do Beograda
Nisem bila edina, ki je vsrkavala še zadnje sončne žarke


Pogled na Špikovo skupino
Ampak kljub visokim temperaturam sem si morala priznati, da je jesen že pred vrati. Na to so me spomnila tudi ta lepo pripravljena drva ...
Upam, da bo letos še kakšen dan za rolarski izlet. Ta je bil zagotovo zadnji v kratkih hlačah, ampak morda bo pa uspel še kakšen v toplejših oblačilih.

Za dojenčico / For a baby girl

Počitnice so mi tokrat res vlile novih moči. In izostrile vid, se mi zdi - vsepovsod vidim, kaj bi bilo treba postoriti, pred dopustom me pa prav nič ni motilo ;).

Med različnimi resnimi opravki je nastala tale preprosta čestitka za dojenčico z rokicami in nogicami in embosiranim okvirjem. In ker ustreza tokratnemu izzivu na Less is more, kjer ta teden želijo čestitko na samo eni plasti papirja pod motom "vidim dvojno", jo prijavljam tja. najbrž bi bila boljša z odtisnjenim "dobrodošla", a nimam takšne štampiljke, flomastri so pa tudi vsi v čudnih barvah, da bi na roko napisala.

This week's Less is More challenge is "seeing double" one layer card. I made this simple little card for a baby girl with two little pink hands and two tiny pink feet and dry embossed border. It woud probably be better with a script like "welcome baby" but unfortunately I don't have an adequate stamp in Slovenian.

Odklop

Včasih preprosto potrebuješ čas za počitek. Za poslušanje šumenja morja proč od množic turistov, vsrkavanje vonja borovcev, namakanje v kristalno čistem morju, nastavljanje toplemu soncu in popoln odklop možganov. Potem greš lažje dalje ...

Na planincah sončece sije

Letos sicer bolj poredko ali pa vsaj ne takrat, ko imam jaz čas :/. Saj ne da sem nek fanatičen planinec, ampak ob lepem vremenu se je luštno umaknit v tišino in hlad gora, tako da me letos kar moti, ko je zelo malo primernih dni.

Kljub temu mi je uspelo izkoristiti vsaj nekaj primernih dni za skok v gore. Eden od izletkov, na katerega nisem pozabila vzeti fotoaparata, je bil na bližnje Kofce. Mišljeno je bilo, da bo tak na izi, uvajalni pohod do koče in planšarije na zgornji sliki, pa me je potem zaneslo kar na vrh Karavank :)


po vijugavi poti

mimo planinskih rožic

malo navkreber

in že si na vrhu, od koder se odpre lep pogled na slovensko ....

.... in avstrijsko stran

planinska kavka

osliček
in krave na planini Kofce

Bela, modra, rdeča... /White, blue, red

Se še spomnite te mantre, s katero so nam poleg jugoslovanske "rdeče, bele, plave" vbijali v glavo barve naše zastave? Od takrat se je naša zastava nekoliko spremenila, barve so pa ostale. In njihovo zaporedje tudi.



O tem in še marsičem sem razmišljala, ko sem delala čestitko za tokratni izziv na blogu Less is more, kjer je ta teden pogoj, da na voščilnici uporabiš barve zastave svoje države. In tako je nastala tale belo-modro-rdeča čestitka z rumenimi dodatki, ker so del zastave tudi rumene zvezdice nad Triglavom.


Here's my attempt at Less Is More challenge, where this week's theme is 'Colours of your Nation's flag'. I'm from Slovenia, a small country in central Europe and the main colours of our flag are white, blue and red with a dash of yellow for the stars.

Kulinarično ustvarjanje

Zdravniki so pri mojem nečaku ugotovili kup močnih alergij na hrano - na mleko, jajca, pšenico, oreške, paradižnik, papriko, sojo .... najprej smo malo debelo gledali, češ kaj pa zdaj, nato pa se je bilo treba spopasti z novimi razmerami. Fant je trenutno še majhen in večino snovi dobi z materinim mlekom, kar pomeni, da je zdaj glavna žrtev moja sestra, ki je tako na prisilni dieti. V nasprotju z mano ima ona rada mlečne in močnate jedi, zato je kar malo nesrečna.

Da bi jo pomirila in pocrkljala, sem se najprej zakopala v splet, nato pa sem se zaprla v svojo kuhinjo in preizkušala, čarala, malo preklinjala, kdaj vriskala od veselja, drugič spet vrgla vse v smeti ...

Na vrhu je sličica peciva brez pšenične moke, jajc in mleka - prirejeno Adamovo pecivo. Okus je drugačen od sladic, kot smo jih vajeni, a je "za pojest" in celo za posladkat :). morda ga še kaj nadgradim.

Enkrat me je zgrabilo in sem kar po občutku mešala kakav, pa riževo in čičerikino moko, banane, Radensko .... potem pa zadevo za nekaj minut zaprla v mikrovalovko. Nastali so spodnji kolački. Mislim, da bi se dobro obnesli tudi kot podlaga za torto. Listek s sprotnimi čačkami in pripombami, ki bi lahko bile recept, se še išče... :/

Rozinovo bananine muffine sem spekla po tem receptu. Ko sem jih poizkusila, se je izkazalo, da te mešanice pa jaz ne prenašam najbolje, ker me je zagrabila astma :/. Butasto. Morda poskusim še kdaj s kako svojo mešanico.
Pa še slane dobrote :). Zeljne ocvrtke sem spet naredila kar po občutku iz čičerikine in tiževe moke, radenbske in kuhanega zelja. Zelo dobro so uspeli, moja mama ni mogla verjet, da v njih ni jajc in pšenične moke.
Pa njoki samo iz krompirja in brezglutenske mešanice. Za osnovo je služil ta recept, samo spet ga je bilo treba prilagoditi, ker se brezglutenska mešanica obnaša drugače kot navadna moka. Da so bili dobri, priča fotka - preden sem jih uspela pofotkat, so skoraj izginili, in to brez omake :)
Pa še rezanci brez jajc in pšenične moke - iz vode ter mešanice ajdove in čičerikine moke. Potrebnega je bilo nekaj potrpljenja, da so izgledali kot rezanci, a okus mi je všeč. Jaz sem jim dodala še gobovo omako in jih kar sama pojedla :)

takole so bili pa videti, ko so se sušili ....

Tale tema bo zagotovo imela nadaljevanje, uživam v kuhanju "iz nič", kot temu pravijo pri nas doma. :)