Na planincah sončece sije

Letos sicer bolj poredko ali pa vsaj ne takrat, ko imam jaz čas :/. Saj ne da sem nek fanatičen planinec, ampak ob lepem vremenu se je luštno umaknit v tišino in hlad gora, tako da me letos kar moti, ko je zelo malo primernih dni.

Kljub temu mi je uspelo izkoristiti vsaj nekaj primernih dni za skok v gore. Eden od izletkov, na katerega nisem pozabila vzeti fotoaparata, je bil na bližnje Kofce. Mišljeno je bilo, da bo tak na izi, uvajalni pohod do koče in planšarije na zgornji sliki, pa me je potem zaneslo kar na vrh Karavank :)


po vijugavi poti

mimo planinskih rožic

malo navkreber

in že si na vrhu, od koder se odpre lep pogled na slovensko ....

.... in avstrijsko stran

planinska kavka

osliček
in krave na planini Kofce

Bela, modra, rdeča... /White, blue, red

Se še spomnite te mantre, s katero so nam poleg jugoslovanske "rdeče, bele, plave" vbijali v glavo barve naše zastave? Od takrat se je naša zastava nekoliko spremenila, barve so pa ostale. In njihovo zaporedje tudi.



O tem in še marsičem sem razmišljala, ko sem delala čestitko za tokratni izziv na blogu Less is more, kjer je ta teden pogoj, da na voščilnici uporabiš barve zastave svoje države. In tako je nastala tale belo-modro-rdeča čestitka z rumenimi dodatki, ker so del zastave tudi rumene zvezdice nad Triglavom.


Here's my attempt at Less Is More challenge, where this week's theme is 'Colours of your Nation's flag'. I'm from Slovenia, a small country in central Europe and the main colours of our flag are white, blue and red with a dash of yellow for the stars.

Kulinarično ustvarjanje

Zdravniki so pri mojem nečaku ugotovili kup močnih alergij na hrano - na mleko, jajca, pšenico, oreške, paradižnik, papriko, sojo .... najprej smo malo debelo gledali, češ kaj pa zdaj, nato pa se je bilo treba spopasti z novimi razmerami. Fant je trenutno še majhen in večino snovi dobi z materinim mlekom, kar pomeni, da je zdaj glavna žrtev moja sestra, ki je tako na prisilni dieti. V nasprotju z mano ima ona rada mlečne in močnate jedi, zato je kar malo nesrečna.

Da bi jo pomirila in pocrkljala, sem se najprej zakopala v splet, nato pa sem se zaprla v svojo kuhinjo in preizkušala, čarala, malo preklinjala, kdaj vriskala od veselja, drugič spet vrgla vse v smeti ...

Na vrhu je sličica peciva brez pšenične moke, jajc in mleka - prirejeno Adamovo pecivo. Okus je drugačen od sladic, kot smo jih vajeni, a je "za pojest" in celo za posladkat :). morda ga še kaj nadgradim.

Enkrat me je zgrabilo in sem kar po občutku mešala kakav, pa riževo in čičerikino moko, banane, Radensko .... potem pa zadevo za nekaj minut zaprla v mikrovalovko. Nastali so spodnji kolački. Mislim, da bi se dobro obnesli tudi kot podlaga za torto. Listek s sprotnimi čačkami in pripombami, ki bi lahko bile recept, se še išče... :/

Rozinovo bananine muffine sem spekla po tem receptu. Ko sem jih poizkusila, se je izkazalo, da te mešanice pa jaz ne prenašam najbolje, ker me je zagrabila astma :/. Butasto. Morda poskusim še kdaj s kako svojo mešanico.
Pa še slane dobrote :). Zeljne ocvrtke sem spet naredila kar po občutku iz čičerikine in tiževe moke, radenbske in kuhanega zelja. Zelo dobro so uspeli, moja mama ni mogla verjet, da v njih ni jajc in pšenične moke.
Pa njoki samo iz krompirja in brezglutenske mešanice. Za osnovo je služil ta recept, samo spet ga je bilo treba prilagoditi, ker se brezglutenska mešanica obnaša drugače kot navadna moka. Da so bili dobri, priča fotka - preden sem jih uspela pofotkat, so skoraj izginili, in to brez omake :)
Pa še rezanci brez jajc in pšenične moke - iz vode ter mešanice ajdove in čičerikine moke. Potrebnega je bilo nekaj potrpljenja, da so izgledali kot rezanci, a okus mi je všeč. Jaz sem jim dodala še gobovo omako in jih kar sama pojedla :)

takole so bili pa videti, ko so se sušili ....

Tale tema bo zagotovo imela nadaljevanje, uživam v kuhanju "iz nič", kot temu pravijo pri nas doma. :)