otvoritev sezone

novoletnih čestitk

V primerjavi s prejšnjimi leti sem se letos izdelave novoletnih voščilnic lotila dokaj pozno, a pomoje bo še dovolj časa, da še pred božičnimi prazniki naredim vseh 40, kolikor jih rabim zase in naročila v žlahti.

Ker sem dobila lepe tridimenzionalne slikice ter flower soft kosmičke, sem morala nujno preizkusit, kako to gre. Všeč mi je ta videz, a mislim, da bom izrezovanje ostalih natisnjenih tridimenzionalnih sličic prepustila sestri, pa naj si ona letos naredi voščilnice v tem stilu.

Pa še slika od blizu, da se bolj vidita tridimenzionalni in "puhasti učinek

Voščilnice za dame

Ko sem na starni revije Papercraft inspirations videla digitalne predloge za ženske obleke, me je prijelo, da bi jih uporabila.

Nastale so tri različne "damske" čestitke, pri vsaki sem se poigrala s svojo tehniko

Pri prvi sem korzete "potiskala" z različnimi štampiljkami. Ker je srednji korzet pik, čestitko prijavljam na izziv pri Less is more, kjer tokrat želijo pikice (polka dots)
Koktajl obleko sem "sešila" s tehniko paper piecing in naštemljanimi pisanimi srčki, dodala sem rožico
Večerno obleko sem pobarvala z akvarelnimi barvicami, poštemljala s rožicami in dodala biserčke in rožico, da je bolj svečana :)

Še nekaj gnezdec

Že v prejšnji objavi sem obljubila, da pokažem še nekaj gnezdec. Tako jih je zabavno delati, da sem kar padla v perlice in žico :)

Gnezdece na verižici izpade prav elegantno (in precej bolj drago, kot je v resnici ;)). Priznam, gnezda so zdaj mji najljubši obeski.

Najprej je nastalo gnezdo s sivimi "jajci"
In zelo kmalu je dobilo rjavo in marelično setrico
Pa še gasilska fotka - malo nerealne barve, a vsaj ostra slika.

In potem, ko sem že pospravljala vse skupaj, se je žica kar sama ovila okoli roza-vijola perlic. Nastal je mini strok. Ali pa parček, kakor vam drago. Ta obesek je dokaj droben, a meni je všeč.
Seveda imajo zdaj že vsi zanke. Ko sem fotkala, se mi je tako mudilo ujeti dnevno svetlobo, da sem zanke za obesit dodala kasneje :)

Uhančki

Uhani so moj najljubši kos nakita. Brez njih praktično ne morem iz hiše. In ko je Mira na forumu Otok zakladov že kar nekaj časa nazaj razpisala swap oz. izmenjavo uhanov, se nisem mogla upreti. Prijavila sem se in izdelala dva para. Pravzaprav sem naredila tri pare, ker se je bilo tako težko odločit :). Tudi tehniko sem izbirala zeloo dolgo, naposled pa sem se odločila za žico in perlice. Na koncu se je sicer izkazalo, da je večina ustvarjalk razmišljala podobno in je bilo na "razstavi" na srečanju otočank v Dekanih pred skoraj mesecem dni (uf, a je res tako hitro minil en mesec?) kup uhanov iz žice in perlic...

Ker nisem vedela, kdo bo izžrebal moje uhančke, sem naredila bolj klasične. Dobila jih je an-ja.
Prvi so črno-sivi.

Drugi pa "gnezdeca" s perlicami; na fotografiji na enem uhanu štrli žica, a sem to kasneje popravila.
Tole so pa uhančki, ki so ostali doma
Jaz sem izžrebala dva para lepotcev, ki jih je naredila Jayne
Pridna mravljica mira pa je vsaki udeleženki swapa podarila en par. Odločila sem se za oranžne, ker nisem imela prav nobenih v tej barvi.
Te uhančke sem pa nažičkala včeraj med gledanjem televizije in so pravzaprav krivi, da sem se spomnila, da še nisem pokazala uhanov iz swapa
Tole ni uhan, temveč broška :). Naredila sem jo za srečanje v Dekanih, pravzaprav za mačka v žaklju, za katerega udeleženke srečanja izdelajo izdelek na določeno temo, tokrat je bila tema sončnice, dajo vse izdelke na kup in žrebajo...
V Dekanih je bilo sicer malo drugače, ker sva izdelke za mačka prinesli le jaz in Alenčica, tako da sva jih le izmenjali. Jaz sem tako dobila čudovito temno torbico s sončnico, ki pa je žal tako zaposlena kot torba za nakupe in prenašanje malice, da je nisem mogla poslikat :).

poslovilni izlet

Letos smo imeli tako čudovito indijansko poletje, da se je bilo treba v stilu posloviti od njega :). Jaz sem se predzadnji indijanskopoletni dan odpravila na izlet. Z rolerji po kolesarski poti od Mojstrane do Kranjske Gore in nazaj.

Pot se vije med drevesi ...
mimo možica z bučami ...

... ob njej so urejeni kotički za utrujene kolesarje in pohodnike ...
Čez največji most (malih je veliko, ampak ta je zelo poseben)
preko Save Dolinke, ki je tu boljkone potok in nič ne obeta, da bo samostojno pritekla do Beograda
Nisem bila edina, ki je vsrkavala še zadnje sončne žarke


Pogled na Špikovo skupino
Ampak kljub visokim temperaturam sem si morala priznati, da je jesen že pred vrati. Na to so me spomnila tudi ta lepo pripravljena drva ...
Upam, da bo letos še kakšen dan za rolarski izlet. Ta je bil zagotovo zadnji v kratkih hlačah, ampak morda bo pa uspel še kakšen v toplejših oblačilih.