Dobrodošel Filip!

Zima je v našo vas prinesla novega prebivalca - mojega nečaka Filipa.

Ponosnima staršema in malemu drobižku sem naredila čestitko v obliki račke.



Sosedom pa smo veselo novico sporočili tudi s štorkljo, ki sva jo z očetom izrezljala iz lesa.

Sneg in novi snežaki

Narava je že nekaj dni odeta v belo, pritisnil je mraz... In končno so se sestavili tudi moji snežaki.

tega prijavljam na izziv v Craft-alnici, kjer bi tokrat radi snežinke

Snežaki

Moje novoletne čestitke letos nastajajo prav grozno počasi. Po prvi "kolekciji", bleščečih snežinkah, sem se lotila snežakov. Zaenkrat pokažem te tri, druge čestitke so še v "razsutem stanju" na mizi.

Domača naloga - 2. del

Pri Willowing smo morali drugi teden tečaja narediti dve domači nalogi. Drugi del, whimsies oz. deklice s preveliko glavo in premajhnim trupom, je nastajal v moji glavi cel teden, na papir ga pa nekako ni bilo časa spraviti.

Včeraj sem potem končno narisala tole mojo slikico, ki naj bi prikazala tisto, česar v otroštvu nisi imel, pa si si želel.

Stoje na rokah še danes ne naredim, pa tudi pri igrah z žogo sem še vedno boljkone nerodna :)

Pri risanju deklic sem neznansko uživala in za spremembo sem z njimi zadovoljna. Malo sta me je tokrat zeznila trava in "hrib", ampak na koncu se mi res ni več dalo ukvarjat s tem, da bi zadevo popravila. Bo drugič bolje...

domača naloga

Z domačimi nalogami si nisem bila nikoli na "ti". V šoli sem jih vedno pisala na hodniku, zelo redko doma. Ampak praviloma sem jih pa naredila sama, pa čeprav na hodniku.
Tudi tokrat "oddajam" nalogo za tečaj willowing zadnji čas, pa še to le prvi del, drugi me še čaka.
Tokrat smo na tečaju zdravili travme iz zgodnjega otroštva in ker jih jaz hvalabogu nimam, sem k svoji slikici dodala želje za moje otroke, ko jih bom imela.

Nisem si priskrbela priporočenega materiala, zato sem se znašla kar po svoje. Namesto otroške knjigice sem uporabila platnico službenega bloka, tudi transferja nisem delala, ampak sem kar prilepila skenirano slikico in jo "obdelala".

Končni rezultat mi ni všeč, izpadlo je pretemno, ker skozi barve tolče črna barva platnice in nagajalo mi je vse, kar sploh lahko nagaja. Ampak ker gre za terapevtski projekt in ne umetniško delo, vseeno pokažem.

priprave na zimo

Ta teden je očitno teden poskušanja novih stvari :). Poleg risanja sem se lotila tudi pletenja.

Vem da se sliši kar malo sramotno, ampak ne znam (oz. nisem znala) plest. In ker me je zadnjič v Hofru "nagovorila" simpatična volna s cofki in odšla z mano domov, sem se odločila, da za začetek spletem šal in se tako pripravim na mraz in zimo.

Nastal je mehek in topel šal, poln napak in vigivagi oblike, ampak meni je všeč. Sploh, ker se na koncih razširi in je že zato nekaj posebnega (dizajn seveda sploh ni plod naključij ;)).

Tako zgleda moj čisto prvi šal na kavču


In tako na modelu :)

Zdaj me čaka še en zavojček cofkaste volne ...

Tudi mene je zagrabilo

Ko je Sonja pred časom omenila brezplačni spletni tečaj risanja obrazov oz. prikupnih pup, ki ga ponuja Tamara, sem pomislila, da to ni zame in da se tega nikakor ne bom šla.

Potem je pa več slovenskih ustvarjalk objavilo svoje izdelke s tega tečaja in sem se začela poigravat z mislijo, da pa bi vseeno poskusila, ali sploh zmorem narisat obraz. nazadnje sem obraze risala v osnovni šoli in vem, da mi takrat to ni pretirano dobro šlo.

Naslednja faza je bilo poigravanje z meni ljubimi akvarelnimi barvicami ob tečaju ;)

Nastalo je tole:

Za prvič sem še kar zadovoljna, se je pa izkazalo, da je pametno poslušat nasvete izkušenih in ne morda že v prvo delat malo po svoje. Sicer je pa ravno v nepopolnosti čar človeške lepote, aneda?

Priznam, uživala sem sto na uro in že razmišljam o novih obrazkih, ki jih bom narisala. A to pomeni, da sem okužena? ;)

Po snegu diši

Listje odpada, dnevi se krajšajo, zrak je vse ostrejši, okoliške gore so rahlo zasnežene, kot bi jih kdo postresel s sladkorjem v prahu.

Diši po snegu, po cimetu in skodelici toplega čaja.

In zato je nastala čestitka s snežakom Herbom, ki se bo pridružila ostalim božično-novoletnim.

Pa tudi tu ni šlo brez bleščic :) ...

prve letošnje novoletne

Ustvarjalni blogi so že polni novoletnih voščilnic, moj je bil pa še vedno zelo poleten. In ker me je še vedno držala bleščeča mrzlica od zadnje voščilnice, sem prvo serijo letošnjih božično-novoletnih naredila z bleščicami.

Pa še nekaj fotk posameznih voščilnic...

Naredila sem jih tako, da sem "šablone", narejene s cuttlebugom, "pobarvala" z lepilom v svinčniku in nato potresla z bleščicami.

Potem, ko so se mi bleščice nekajkrat potresle po kuhinji, me je bleščeča faza minila :).

Sladko :)

Prijelo me je, da bi naredila eno tako malo pocukrano čestitko, tako, ki ni prav v mojem stilu.
In sem jo.


Dala sem si duška z bleščicami in vsem, kar se sveti, zato jo prijavljam na Craft-alnico, kjer v tokratnem izzivu hočejo nekaj bleščečega.

To je pa še detajl deklice, da boste videli, da se res sveti :)

Moja prva nagrada

Ivanjščica mi je podelila sončno nagrado in mi polepšala dan, saj je to moja prva nagrada. Najlepša hvala Ivanjščica!

Pravila igre:1. Napiši objavo o nagradi in objavi link na blog tistega, od katerega si prejel nagrado

2. Nagrado podeli 12 blogom in dodaj linke na njihove strani.

3. Obvestilo o nagradi napiši v komentarje na zadnjo objavo.

Ker se mi zdi, da ta nagradica že nekaj časa kroži naokoli in jo marsikdo že ima, jo podarjam vsem, ki vsaj občasno zaidete na moj blog in še nimate te nagrade :)

uhančkanje

Uhančki so moj najljubši kos nakita. Rada imam čim bolj različne, da popestrijo mojo pogosto kar malo dolgočasno garderobo. In tako je nastalo nekaj preprostih...

Ko ne gre več

Ko se ti zdi, da te je življenje nekaj časa prehitevalo, potem pa povozilo, ko ni več volje niti za ustvarjanje, v redkih ustvarjalnih prebliskih pa nastanejo le še ponečedki, ko se ti zdi, da le še tečeš na mestu in ne prideš nikamor, je čas za polnjenje baterij.

Jaz sem svoje polnila na Korčuli. Obožujem namreč poletje in ga vedno malo podaljšam tako, da grem jeseni na jug Dalmacije. Takrat je tam še toplo, a ne vroče, ni gneče in je precej mirneje kot v glavni sezoni.

Odpočila sem si. Zdaj grem lahko naprej :)

Skok na Prevalo

Imela sem prost dan in se mi je prav zahotelo iti v gore. In ker moja pohodniška kondicija letos ni da bi jo hvalil, sem izbrala lahko in slikovito pot na planino Prevala v Karavankah. Začela sem na Ljubelju in po kratkem odseku skozi gozd se mi je odprl čudovit razgled na okoliške gore.

Nadaljevala sem po vijugasti poti
in skozi predore, ki si jih je za svoje lovske pohode dal narediti baron Born. Na tem območju je bilo namreč včasih veliko gamsov in muflonov, a so jih žal pred desetletji pomorile garje, tako da jih zdaj ni več.

Odprl se je lep pogled v dolino
in po vsega eni uri nenaporne hoje sem pricapljala do koče na planini Prevala

Malo sem se razgledala naokrog

in se vrnila v dolino.

Fajn je bilo. Za ponovit.

Preproste na zalogo

Pogosto se zgodi, da moram poslati voščilnico, pa nimam časa, da bi jo naredila. Zato včasih naredim čestitke na zalogo, čeprav so mi ljubše bolj osebne voščilnice, posvečene točno določeni osebi. In tako so nastale tudi spodnje čestitke. Preproste, a precej vsestransko uporabne

moje rožice

Obožujem orhideje oz. phaleonopsise in jih imam na svojih dveh oknih šest. Trenutno cvetijo tri.

Rahlo rumenkasta

bela z roza črtami; to sem vzela mami, ki ji je rožica samo hirala. Meni lepo uspeva :)

in močno roza, moja prva in najljubša. Cveti že od januarja lani in ima zračne korenine že kot kaka hobotnica lovke :)

črno-beli uhančki

Nažičkala sem si črno-bele uhančke. Kljub trudu uhana nista popolnoma enaka, ampak k srečli bosta visela vsak na svoji strani glave in potem se razlika praktično ne vidi. Srednji del visi prosto, kar mi je še posebej všeč.


Pa nujno potrebujem tečaj fotografije....

sprehod po Bruslju

V Bruslju sem bila že nekajkrat, vedno službeno in vedno brez časa za ogled mesta. Na zadnji službeni poti v prestolnici Evrope pa mi je na koncu le ostalo nekaj časa za sprehod.

Začela sem v t.i. evropski četrti. V tem delu Bruslja so vse evropske institucije, tudi Evropska komisija.



Nato sem se s podzemno železnico odpeljala nekaj postaj, se še malo sprehodila in prišla do muzeja sodobne umetnosti
se razgledala naokoli

in videla še kraljevo palačo

Po hribu navzdol in čez park sem jo mahnila proti staremu središču mesta

vmes pokukala v prodajalne slavnih belgijskih pralinejev

in prav tako znamenitih belgijskih čipk

Ter si šla ogledat Manneken Pisa oz. dečka, ki lula.Malo me je razočaral, ker je tako majčken - bi rekla, da ima manj kot 50 centimetrov

Privoščila sem si vafelj

In tudi Manneken Pis (njegova večja različica) si je privoščil enega :)

Na Grand Place sem si ogledala predstavo posebne policijske enote

še malo pofotografirala

in nato odhitela na letalo.

Bilo je kratko, a sladko :)