Ko se ti zdi, da te je življenje nekaj časa prehitevalo, potem pa povozilo, ko ni več volje niti za ustvarjanje, v redkih ustvarjalnih prebliskih pa nastanejo le še ponečedki, ko se ti zdi, da le še tečeš na mestu in ne prideš nikamor, je čas za polnjenje baterij.
Jaz sem svoje polnila na Korčuli. Obožujem namreč poletje in ga vedno malo podaljšam tako, da grem jeseni na jug Dalmacije. Takrat je tam še toplo, a ne vroče, ni gneče in je precej mirneje kot v glavni sezoni.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar