nedelja, 18. julij 2010
Čestitka za ljubiteljico japonk
Povabljena sva bila na rojstni dan k prav posebni punci, ki med drugim obožuje japonke in si jih je s Tajske prinesla deset parov (če se ne motim - en par gor ali dol ;)). In zato sem zanjo tik-tak naredila čestitko-japonko :) .
petek, 16. julij 2010
Pazi kaktusss!
ponedeljek, 12. julij 2010
ujeto morje
Morje je ena od stvari, brez katerih bi bilo moje življenje precej bolj pusto. Obožujem njegovo barvo, hlad, zvok, ko pljuska ob obalo, ribe in druge živali, ki živijo v njem. Všeč mi je tako takrat, ko je mirno kot olje, kot tedaj, ko besno udarja ob obalo in kaže, kako močna in neusmiljena je lahko narava.
Rada sem ob morju. In naravnost obsedena sem z iskanjem raznoraznih "zakladkov" na obali.
Med njimi je tudi t.i. morsko steklo - koščki razbitega stekla, ki jih je morje obrusilo in jim dalo novo podobo. Vsako leto sem jih domov prinesla nekaj pesti in po več neuspelih poskusih končno uspela ujeti to steklo v nakit.

Rada sem ob morju. In naravnost obsedena sem z iskanjem raznoraznih "zakladkov" na obali.
Med njimi je tudi t.i. morsko steklo - koščki razbitega stekla, ki jih je morje obrusilo in jim dalo novo podobo. Vsako leto sem jih domov prinesla nekaj pesti in po več neuspelih poskusih končno uspela ujeti to steklo v nakit.
Koščkom morskega stekla sem naredila "okvire" iz žice in jih nato prepletla s tanko žico, da ne morejo pasti ven. Nastal je takle poleten kompletek zapestnice in uhančkov. Slednji so še posebej lepi, ko se vanje ujame svetloba.
petek, 9. julij 2010
Utrinki iz Mehike - 3. del
Tipičen mehiški avtomobil: hrošč. Vseh mogočih barv, odlično in slabo ohranjeni se vozijo po cestah.

Merida na polotolu Jukatan.

Starodavno majevsko mesto Uxhmal

In iguana oz. legvan, kot se temu plazilcu reče lepo po slovensko. Na Jukatanu sva jih srečala kar precej in so nama bile zelo simpatične. tale je še posebej lepo pozirala.
..in potem sva polna lepih vtisov odletela domov...
Merida na polotolu Jukatan.
Starodavno majevsko mesto Uxhmal
In iguana oz. legvan, kot se temu plazilcu reče lepo po slovensko. Na Jukatanu sva jih srečala kar precej in so nama bile zelo simpatične. tale je še posebej lepo pozirala.
Starodavno majevsko mesto Chichen Itza, eno od novih svetovnih čudes. Ogromne in še vedno izvrstno ohranjene (in tudi malce popravljene) zgradbe pustijo globok vtis. Na veliki piramidi na eni stranici ob jesenskem in spomladanskem soncu sence ustvarijo vtis kače, ki se plazi po ograji navzdol.

Observatorij
Observatorij
Potovanje sva sklenila ob karibski obali. Podala sva se v Playa del Carmen, kraj, za katerega je Lonely Planet zatrjeval, da še ni tako strašno turističen. Pa je :/. Kljub temu se nisva pretirano sekirala in sva se prepustila soncu, morju in peščeni plaži. Morje sicer ne ohladi, ker je (pre)toplo, je pa čudovite barve.

Z ladjico sva šla na otok Cozumel.

Kopala pa sva se tudi v cenoti. Cenotes, kot jim pravijo Mehičani, so kraške kotanje, napolnjene s sladko vodo, ki jih obdaja bujno rastje . V njih se v vročih dneh ohlajajo predvsem domačini. Midva sva bila navdušena - čista voda v kotanjah res prijetno ohladi, občutek pa je, kot da si prišel v čisto drug svet
Z ladjico sva šla na otok Cozumel.
Kopala pa sva se tudi v cenoti. Cenotes, kot jim pravijo Mehičani, so kraške kotanje, napolnjene s sladko vodo, ki jih obdaja bujno rastje . V njih se v vročih dneh ohlajajo predvsem domačini. Midva sva bila navdušena - čista voda v kotanjah res prijetno ohladi, občutek pa je, kot da si prišel v čisto drug svet
..in potem sva polna lepih vtisov odletela domov...
sreda, 7. julij 2010
Dojenčkasta za izziv
Pred kratkim sem obnovila svojo zalogo dojenčkastih voščilnic za punčke, in zato se je že spodobilo, da naredim še kakšno za fantke. Glede na število velikih trebuhov, ki se zadnje čase pojavljajo okoli mene, bodo očitno oboje prišle prav :).
Voščilnico sem naredila po spodnji predlogi Hanna and Friends, zato jo prijavljam na njihov izziv. Sicer sem pa pobrskala po zalogi modrih in bež papirjev, uporabila meni zelo ljubi štampiljki otroških rokic in nogic ter dodala nekaj razcepk.
ponedeljek, 5. julij 2010
Škatlica in čestitka
Očitno mi zadnje čase vleče na rožice :). In tako sem prav na hitro pred TV naredila škatlico za drobnarije v obliki rožice, nanjo sem prilepila rožasto podlago in hihetajočo se Tildo. In ker je na Craft-alnici še vedno aktualen izziv na temo rožic, tole mojo škatlico prijavljam na izziv.
Pa še druga poročna, ki sem jo omenjala že v eni od prejšnjih objav. Je precej preprostejša od tiste s pavs rožicami. Poleg tega pa še fotogenična ni - tudi v drugem poskusu fotografiranja ni nastala nobena dobra fotka, zato pripenjam eno , ki je bolj tako-tako. Morda poskusim še s tretjo fotoseanso enkrat podnevi, pa bom zamenjala fotografijo.
četrtek, 1. julij 2010
Utrinki iz Mehike - 2.del
Teotihuacan, starodavno mesto okoli 50 kilometrov severno od mehiške prestolnice, je bil nekoč najmogočnejše mesto Srednje Amerike. Civilizacija je tu obstajala med 1. in 7. stoletjem n.š.. V času razcveta se je razprostiral na več kot 20 kvadratnih kilometrih, v njem pa je živelo 125.000 ljudi.
Na sliki pogled proti Lunini piramidi
Pa še pogled z Lunine na Sončevo piramido, tretjo največjo piramido na svetu, ki naj b bila zgrajena iz treh milijonov ton kamenja.

Najin naslednji postanek je bil v Puerto Escondidu na pacifiški obali. Ogromni valovi so raj za surferje, mirno in zelo sproščeno vzdušje pa za vse ostale.

Šla sva tudi opazovat morske želve, ki so pogoste prebivalke tamkajšnjega morja in hodijo valit jajca na obalo. Želve so res ogromne in lahko dosežejo tudi okoli 150 let. Tale, ki smo jo ob zagotovilu strokovnjakov, da je nič ne boli, za nekaj minut preučevali na čolnu, je s svojimi 40 kilogrami in približno 10-12 leti še precej majhna.
Na sliki pogled proti Lunini piramidi
Najin naslednji postanek je bil v Puerto Escondidu na pacifiški obali. Ogromni valovi so raj za surferje, mirno in zelo sproščeno vzdušje pa za vse ostale.
Šla sva tudi opazovat morske želve, ki so pogoste prebivalke tamkajšnjega morja in hodijo valit jajca na obalo. Želve so res ogromne in lahko dosežejo tudi okoli 150 let. Tale, ki smo jo ob zagotovilu strokovnjakov, da je nič ne boli, za nekaj minut preučevali na čolnu, je s svojimi 40 kilogrami in približno 10-12 leti še precej majhna.
sreda, 30. junij 2010
Poročna z rožicami
Moj fant je potreboval čestitko za prijatelja, ki se je poročil. Nastali sta dve, ampak ker fotografija druge ni uspela in jo moram pofotkat znova, kažem samo eno.
Osnova je bordo karton, nanj nalepljena osnova iz papirja biserne barve, pa spet bordo karton, na katerega je našit srček iz pavsa, ker bi se lepilo poznalo. Pravzaprav sem hkrati šivala perlice na rožice in rožice na srček in podlago.
In ker na Craft-alnici v tokratnem izzivu želijo rožice, bom tole čestitko prijavila na izziv.
sobota, 26. junij 2010
Utrinki iz Mehike - 1. del
Že v prejšnji objavi sem obljubila fotografije s potepanja. Letos sva se odločila, da greva čez lužo, v Mehiko. Izkazalo se je, da je bila izbira posrečena, saj država ponuja za vsakogar nekaj - od puščave do džungle, od prenaseljenih mest do samotne divjine, od karibske os pacifiške obale, od starodavnih kultur do najmodernejših zahodnih vplivov, pa seveda zelo različne ljudi. Vse to je sicer "raztreseno" na ogromni površini 1,9 milijona kvadratnih kilometrov, v kar bi stlačili kar 95 Slovenij, a je vseeno vredno pogledati vsaj delček.
Midva sva potepanje začela v 23-milijonski prestolnici Ciudad de Mexico. Najprej sva si ogledala stari del mesta, ki se zelo neenakomerno pogreza, ker Španci ob začetku gradnje mesta na dnu izsušenega jezera v 17. stoletju niso ustrezno utrdili temeljev. In tako vsaka stavba "visi" po svoje.
Na sliki se sicer ne vidi dobro, ampak pogrezata se tudi katedrala in tempelj ob glavnem trgu v mestu, Zocalu.

Palacio Nacional, kjer je med drugim urad mehiškega predsednika, krasijo številne ogromne freske znanega slikarja Diega Rivere, ki prikazujejo različna obdobja mehiške zgodovine.
V bližini nekdanjega templja Templo mayor Indijanci plešejo starodavne plese, vrači pa zdravijo ljudi in jim prinašajo srečo in ljubezen.

V rezidenčni četrti Coyoacan je hiša, kjer je živela najznamenitejša mehiška slikarka Frida Kahlo z možem Diegom Rivero.

Midva sva potepanje začela v 23-milijonski prestolnici Ciudad de Mexico. Najprej sva si ogledala stari del mesta, ki se zelo neenakomerno pogreza, ker Španci ob začetku gradnje mesta na dnu izsušenega jezera v 17. stoletju niso ustrezno utrdili temeljev. In tako vsaka stavba "visi" po svoje.
Na sliki se sicer ne vidi dobro, ampak pogrezata se tudi katedrala in tempelj ob glavnem trgu v mestu, Zocalu.
Palacio Nacional, kjer je med drugim urad mehiškega predsednika, krasijo številne ogromne freske znanega slikarja Diega Rivere, ki prikazujejo različna obdobja mehiške zgodovine.
V bližini nekdanjega templja Templo mayor Indijanci plešejo starodavne plese, vrači pa zdravijo ljudi in jim prinašajo srečo in ljubezen.
V rezidenčni četrti Coyoacan je hiša, kjer je živela najznamenitejša mehiška slikarka Frida Kahlo z možem Diegom Rivero.
Čisto drugačen svet je v četrti Xochimilho, ostanku nekdaj ogromnega jezera, prepredenem z neštetimi kanali, po katerih domačine in turiste bozijo pisane ladjice. Da ne bi bilo dolgčas (in preveč tiho ;)) , na nekaterih ladjicah plujejo mariačiji, ki za nekaj pesov bolj ali manj ubrano igrajo in prepevajo priljubljene mehiške napeve.
To je za prvo pokušino :). Nadaljevanje sledi.
nedelja, 20. junij 2010
tri za eno
Pa sem spet na blogu. V vmesnem času sem se malo potepala (fotke še pridejo :)).
Ko sem se vrnila domov, je družinska prijateljica rodila punčko Katarino. In ker so zalo dojenčkastih voščilnic pošle, je bilo treba narediti eno čestitko. Nastale so tri popolnoma različne. Zdaj naj pa moja mama izbere, katero bomo poslali... jaz sem svoj del naloge opravila ;)

Ko sem se vrnila domov, je družinska prijateljica rodila punčko Katarino. In ker so zalo dojenčkastih voščilnic pošle, je bilo treba narediti eno čestitko. Nastale so tri popolnoma različne. Zdaj naj pa moja mama izbere, katero bomo poslali... jaz sem svoj del naloge opravila ;)
Naročite se na:
Komentarji (Atom)
