Na planincah sončece sije

Letos sicer bolj poredko ali pa vsaj ne takrat, ko imam jaz čas :/. Saj ne da sem nek fanatičen planinec, ampak ob lepem vremenu se je luštno umaknit v tišino in hlad gora, tako da me letos kar moti, ko je zelo malo primernih dni.

Kljub temu mi je uspelo izkoristiti vsaj nekaj primernih dni za skok v gore. Eden od izletkov, na katerega nisem pozabila vzeti fotoaparata, je bil na bližnje Kofce. Mišljeno je bilo, da bo tak na izi, uvajalni pohod do koče in planšarije na zgornji sliki, pa me je potem zaneslo kar na vrh Karavank :)


po vijugavi poti

mimo planinskih rožic

malo navkreber

in že si na vrhu, od koder se odpre lep pogled na slovensko ....

.... in avstrijsko stran

planinska kavka

osliček
in krave na planini Kofce

Skok na Prevalo

Imela sem prost dan in se mi je prav zahotelo iti v gore. In ker moja pohodniška kondicija letos ni da bi jo hvalil, sem izbrala lahko in slikovito pot na planino Prevala v Karavankah. Začela sem na Ljubelju in po kratkem odseku skozi gozd se mi je odprl čudovit razgled na okoliške gore.

Nadaljevala sem po vijugasti poti
in skozi predore, ki si jih je za svoje lovske pohode dal narediti baron Born. Na tem območju je bilo namreč včasih veliko gamsov in muflonov, a so jih žal pred desetletji pomorile garje, tako da jih zdaj ni več.

Odprl se je lep pogled v dolino
in po vsega eni uri nenaporne hoje sem pricapljala do koče na planini Prevala

Malo sem se razgledala naokrog

in se vrnila v dolino.

Fajn je bilo. Za ponovit.