Afriške živali - prvič

Potepanje po Južni Afriki sva začela v Johannesburgu in najina prva postaja je bil rezervat za divje živali, kjer sem se prvič v živo srečala z afriškimi živalmi. Večina od njih je v meni vzbudila strahospoštovanje.

Čeprav se po rezervatu voziš v avtu in vidiš, da je okoli njega ograja, je vseeno čisto drug občutek kot v živalskem vrtu. Živali so tu vseeno v bolj naravnem okolju, čeprav jih, vsaj divje mačke, krmijo v rezervatu in si hrane ne iščejo same. So pa očitno vseeno divje, ker razen na določenih točkah ne smeš iz avta, ker je prenevarno.

Od prizorov me je najbolj prevzelo parjenje nojev, od živali pa gepard in levji, leopardji in gepardji mladiči, ki si jih greš ogledat v posebno ogrado in se jih celo lahko dotakneš ali se z njimi igraš.

mladič leoparda - ta je bil strašansko igriv
in precej bolj divji gepardji mladič - s tem se nismo smeli igrat

noj

lev

beli levi pri hranjenju

in navadni levi pri počitku

svinja bradavičarka

gepard, ki počiva na poti

Pobeg na toplo

Ko je bilo v Sloveniji najbolj mraz, sva midva uživala na toplem. Potepala sva se po Južni Afriki in se imela skrajno lepo.

Država je zelo velika, zato se je bilo izredno težko odločiti, kaj naj si ogledava. Naposled sva se odločila za Johannesburg z okolico, narodni park Kruger, gorovje Drakensberg, Durban in Cape Town z okolico.

Med drugim sva pobliže, v živo, spoznavala živali , ki jih Evropejci sicer poznamo le iz knjig in filmov.

Tale igrivi leopardji mladič je sicer v nekem rezervatu, z divjim se ne bi upala igrati. Ta je bil pa kot kakšen majhen muc, zelo igriv in simpatičen. In čisto nenevaren, čeprav ima kar ostre kremplje in zobe. Menda je star tri mesece.

Južna Afrika je dom številnih ptic, tudi čudnih, kot je tale marabu.

Obiskala sva znameniti Soweto in se na najino veliko žalost prepričala, da Južno Afriko čaka še dolga pot do premostitve rasnega razlikovanja


In opazovala, kako se afriške živali vedejo v divjini, svojem naravnem okolju. Tegale slona sva ob jezeru gledala kake pol ure, kako ima svoj "wellness program" s pitjem, tuširanjem, kopanjem, hranjenjem.....

Več pa v kakšnem od prihodnjih javljanj. Snovi in fotografij za pripovedovanje mi zlepa ne bo zmanjkalo.

poslovilni izlet

Letos smo imeli tako čudovito indijansko poletje, da se je bilo treba v stilu posloviti od njega :). Jaz sem se predzadnji indijanskopoletni dan odpravila na izlet. Z rolerji po kolesarski poti od Mojstrane do Kranjske Gore in nazaj.

Pot se vije med drevesi ...
mimo možica z bučami ...

... ob njej so urejeni kotički za utrujene kolesarje in pohodnike ...
Čez največji most (malih je veliko, ampak ta je zelo poseben)
preko Save Dolinke, ki je tu boljkone potok in nič ne obeta, da bo samostojno pritekla do Beograda
Nisem bila edina, ki je vsrkavala še zadnje sončne žarke


Pogled na Špikovo skupino
Ampak kljub visokim temperaturam sem si morala priznati, da je jesen že pred vrati. Na to so me spomnila tudi ta lepo pripravljena drva ...
Upam, da bo letos še kakšen dan za rolarski izlet. Ta je bil zagotovo zadnji v kratkih hlačah, ampak morda bo pa uspel še kakšen v toplejših oblačilih.

Odklop

Včasih preprosto potrebuješ čas za počitek. Za poslušanje šumenja morja proč od množic turistov, vsrkavanje vonja borovcev, namakanje v kristalno čistem morju, nastavljanje toplemu soncu in popoln odklop možganov. Potem greš lažje dalje ...

Na planincah sončece sije

Letos sicer bolj poredko ali pa vsaj ne takrat, ko imam jaz čas :/. Saj ne da sem nek fanatičen planinec, ampak ob lepem vremenu se je luštno umaknit v tišino in hlad gora, tako da me letos kar moti, ko je zelo malo primernih dni.

Kljub temu mi je uspelo izkoristiti vsaj nekaj primernih dni za skok v gore. Eden od izletkov, na katerega nisem pozabila vzeti fotoaparata, je bil na bližnje Kofce. Mišljeno je bilo, da bo tak na izi, uvajalni pohod do koče in planšarije na zgornji sliki, pa me je potem zaneslo kar na vrh Karavank :)


po vijugavi poti

mimo planinskih rožic

malo navkreber

in že si na vrhu, od koder se odpre lep pogled na slovensko ....

.... in avstrijsko stran

planinska kavka

osliček
in krave na planini Kofce

Gozo in Comino

Gozo je otok, ki leži ob Malti. Na njem živi okoli 40.000 ljudi in je manj poseljen in bolj zelen od Malte. Ker ima čudne avtobusne povezave, si ga nisva mogla ogledat v tolikšni meri, kot bi hotela, a kljub temu naju je očaral.

V Dwejri se je narava pošteno poigrala in iz apnenca ustvarila čudne pojave. Na primer t.i. notranje morje, ki je od "pravega" oddaljeno dobrih 100 metrov in je z njim povezano preko luknje oz. predora v pečini. Na zgornji fotografiji se vidi tako famozno morje kot luknja.

Pa še plaža ob notranjem morju.
Srugi fenomen je ogromno okno v pečini.

in "oko" v pečini, polno vode, ki je prav tako povezano z morjem

obala

takole izgleda pokrajina na Gozu

cerkev v glavnem mestu Goza, Victorii

Med Gozom in Malto leži otoček Comino, ki kopalce pritegne s turkiznim morjem in nekaj peščene plaže. Plaže sicer niso močna stran Malte in Goza, saj je njuna obala strma in kamnita. Na Malti je le nekaj peščenih plaž, ki so posledično prenatrpane.

pa še Comino od daleč

Malta

Letos sva poletje pričakala na Malti. V tej majhni sredozemski članici Evropske unije z le 400.000 prebivalci življenje teče nekoliko počasneje kot pri nas, sonce bolj žge, morskih dobrot pa je na pretek.

Čeprav sva se prišla na otok predvsem odpočit, sva se malo tudi potepala okoli. Med drugim tudi z več kot 50 let starimi avtobusi, ki sploh niso tako neudobni, kot bi človek pričakoval.

Ker pa "dedki" ne ustrezajo več okoljskim predpisom, so jih zamenjali. Midva sva jih ujela za rep - z 2. julijem so namreč vse stare avtobuse, ki so postali značilnost Malte, zamenjali novi, taki čisto navadbi sodobni avtobusi.


cerkev v mestu Mosta

Opuščeno letalsko oporišče, spremenjeno v delavnice in prodajalne malteških umetnikov in obrtnikov.

Vhod v starodavno mesto Medina.

La Valetta, žepna prestolnica

Glavna cerkev v Valetti je na zunaj skromna, znotraj pa neverjetno razkošna
konj v Valetti


Na Malti so tudi številni starodavni templji, nekaj podobnega kot znameniti Stonehenge v Veliki Britaniji.


In simpatični stari sladoledarski kombiji
Mesto Marsaxlokk z značilnimi pisanimi čolni.
Ena večjih znamenitosti na otoku, Blue Grotto.

Skočila sva še na sosednja otoka Gozi in Comino, o tem pa v eni od prihodnjih objav.