Vesela sem, da jo še imam, saj to pri mojih vrstnikih dandanes ni več saoumevno. Večina nima več babic, žal je tudi vse manj tistih, ki imajo živa oba starša.
Čeprav ji spomin že peša, me še vedno lahko česa nauči. Včasih me pa prosi, da jaz kaj naučim njo. Še posebej rada posluša moje prigode s potovanj, čeprav se mi zdi, da si prav vedno oddahne, ko sem spet doma, "na varnem". Je zgled potrpežljivosti in odpuščanja, pa tudi žrtvovanja in predajanja otrokom in vnukom.
Včasih imam moralnega mačka, ker je ne obiščem dovolj pogosto, čeprav živi le nekaj hiš stran. A mislim, da ve, da jo imam kljub temu neizmerno rada.
Želim si, da bi ji lahko še čim večkrat zaželela: "Vse najboljše za rojstni dan, mama! Pa veliko zdravja".
Vem, da je zanjo največje darilo, da jo obiščem, a vseeno sem ji za rojstni dan naredila tudi čestitko in ji jo odnesla. Ker jih ima rada.
Vse najboljše tvoji babici. Verjamem, da ji je bila voščilnica všeč.
OdgovoriIzbriši